Z nosom do ugodja

Vsakdo, ki je kadarkoli sedel v čisto nov avtomobil, je zagotovo zaznal njegov značilni vonj. Dišeči vonj “po novem” v potniški kabini je v resnici skrbno načrtovana uvertura v voznikovo počutje. Avtomobilske vonjave namreč pomembno vplivajo na udobje in tudi varnost vožnje. Kaj je sploh vonj, kako ga zaznavamo in ali lahko nanj vplivamo?

Naš nos kot čutilo za vonj je v resnici izjemno natančen in prefinjen organ, s katerim iz okolice dobimo veliko pomembnih informacij – tudi o tem ali smo v nevarnosti. Z njim lahko – kljub temu, da smo se skozi evolucijski proces razvoja civilizacije oddaljili od prvinske narave – še vedno zaznamo tudi nekatere najmanjše razlike v zgradbi določenih spojin. Tak primer je denimo razlika v vonju med svežimi in malce manj svežimi živili. Prepričljivost vonja pa je seveda odvisna tudi od tega, koliko se potrudimo zaznavati in analizirati kemična sporočila iz nosne sluznice. Za lažjo predstavo naj povemo, da je občutljivost za vonj pri človeku denimo 100.000-krat večja od občutljivosti za okus; povprečen človeški nos je sposoben aktivno zaznavati okoli 4000 vonjev, ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z vonjavami, pa zaznavajo in ločujejo tudi več kot 8000 različnih vonjav.

V 19. stoletju so denimo severnoameriški Indijanci manjšo in večjo divjad še vedno sledili tudi ob pomoči vonja. Tudi danes je vonj pomemben; ob vsej sodobni elektronski diagnostiki pravi mehanični mojster še vedno najprej povoha tudi merilno paličico za raven olja in tako hitro dobi občutke, kakšna je termična slika motorja. Vonj hitro tudi pove, da je nekdo preobremenil zavore, da se nekaj dogaja s sklopko … Skratka vonj je pomemben pokazatelj tistega, kar se dogaja okoli nas – in v avtomobilu.

Recept vonja po novem (avtomobilu) je skrbno izpiljen

Ena od takih značilnih vonjav, ki jih zaznavamo, je tudi skupek dražljajev, ki jih v naš nos pošilja čisto nova avtomobilska kabina. Lepo je sesti v avto, ki diši po novem. Počutje v avtomobilu pa je v veliki meri odvisno od vonja uporabljenih materialov v potniški kabini. Ti – še preden gre avtomobil v serijsko izdelavo – dobijo celovito kemično analizo, s katero izdelovalci preverijo, kakšne vonjave bodo avti oddajali denimo na razgretem parkirišču sredi poletja. Ne gre samo za posamezne elemente notranjosti, ampak celovit vonj, ki ne sme pretirano reagirati na dejavnike iz okolja. Za lažjo predstavo: pod vročim poletnim soncem lahko temperatura v kabini hitro preseže 60 stopinj Celzija in samo predstavljajte si, kako bi vas odbilo, če bi denimo plastični elementi začeli oddajati vonj po stopljeni plastiki. Avtomobilski izdelovalci zato opravljajo temeljite laboratorijske raziskave, s katerimi sestavljajo recepturo vonja potniške kabine. Posamezne dele za več ur postavljajo v peči z nadzorovano temperaturo in potem s kromatografijo določajo kemično sestavo hlapov, ki jih material odda. Z natančno klinično sliko kemičnih hlapov posameznih materialov tako preverjajo, da se tudi pri visokih temperaturah in UV žarkih v kabini ne sprošča kakšna zdravju škodljiva ali pa pretirano hlapna snov, ki bi z vonjem izstopala in vplivala na zbranost ali počutje voznika. Preverjajo tudi, da materiali po določenih letih uporabe ne začno smrdeti tudi v klimatsko bolj zahtevnih območjih.

Pri Audiju, ki ima enega najbolj naprednih laboratorijev za raziskavo vonjav, pravijo, da mora biti vonj kabine kar se da nevtralen. Noben uporabljen material ne sme posebej izstopati, da bi s svojim vonjem motil voznika ali potnike.

Onesnažen zrak zahteva vse bolj napredne sisteme prezračevanja

Za kakovosten zrak, čim bolj očiščen nevarnih trdih delcev in neprijetnih vonjav, si izdelovalci prizadevajo tudi z izboljšanimi sistemi prezračevanja in klimatizacije potniške kabine. Zlasti v velikih mestih je kakovost zraka, nasičenega s smogom oziroma nevarnimi trdimi delci, ki jemljejo življenja, postal resen problem tudi za potnike v vozilih. Pri tem ne gre zgolj za vpliv na udobje v vožnji, temveč tudi za bolj varno vožnjo, še zlasti, če je za volanom denimo astmatik ali alergik. Treba se je zavedati, da na videz nedolžno kihanje ali pa nekoliko resnejši napad kašlja lahko pripelje do usodne sekunde, ko voznik izgubi nadzor nad smerjo ali stabilnostjo vozila.
Pri Fordu denimo zato že ponujajo filtrirni sitem, ki naj bi aktivno preprečil vpliv cvetnega prahu pri senenem nahodu in drugih povzročiteljev alergijskih reakcij. Novi Renaultov megane pa zna vozniku ponuditi podatek o stopnji onesnaženosti zunanjega zraka, da prilagodi prezračevanje vozila. Vse pogostejši so tudi pametni rekuperacijski sistemi za reciklažo kabinskega zraka pri vožnji skozi predore, onesnažene predele cest ali ob počasnem premikanju v zastojih.

Del opreme najvišje stopnje peugeota 3008 v različici GT vsebuje funkcijo “amplify”, ki ponuja aktivno odišavljenje kabine. Na voljo so tri dišave v treh stopnjah nastavitve intenzivnosti. Trdijo, da ima vsaka dišava svoj značaj, ki pozitivno učinkuje na počutje potnikov. Dišave so pri Peugeotu razvili v sodelovanju z priznanim parfumarjem Antoineom Liejem. Še korak dlje gredo pri udobju kabine znamke prestižnih avtomobilov, saj ponujajo aktivne ionizatorje zraka, izbor dišav in njihovo razpršitev po kabini. Prenovljeni mercedes S denimo kot prvi avtomobil na svetu ponuja poseben wellnes kabinski sistem sproščanja potnikov s šestimi različnimi programi regeneracije telesa, ki poleg masaže vsebuje tudi napredno prezračevanje, ambientalno osvetlitev, dišave … A treba se je zavedati, da vsi ti sistemi zahtevajo pravilno uporabo in vzdrževanje, pa tudi nekaj več stroškov; filtri so zmogljivejši, a tudi dražji, čiščenje klimatskih sistemov je pogostejše, ampule z dišavami je treba dokupovati.

Znamenita dišeča smrekica, izum kemika, ki je zavohal mlekarjev dostavnik

Najbolj prepoznavni in hkrati najbolj razširjeni osvežilec vonja, dišeča smrekica, ki že 65 let dišavi kabine različnih vozil po vsem svetu, prihaja iz ZDA. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je potomec nemških imigrantov Julius Sämann, v Kanadi rojen kemik in poslovnež, v New Yorku na ceste poslal avtomobilsko dišavo. Šlo je za iz dišečih lističev, prepojenih z eteričnimi olji iz kanadskih iglavcev, izrezano “smrečico”. Prvi ekstrakt te dišave je bil narejen po skrbno premišljeni recepturi, v kateri so prevladovala eterična olja iz iglic kanadskega bora. Znamenita dišeča smrekica z zaobljeno silhueto božičnega drevesca, poimenovana Little Trees, je svojo pot oziroma vonj začela širiti na lokalni bencinski postaji, kmalu pa postala prodajni hit, ki je aktualen še danes. Na naši strani oceana nosi zaščiteno ime “Wunder-Baum”. Še bolj zanimivo pa je, da je podjetni kemik idejo za svoj izum dobil, ko je zavohal kabino dostavnika, v katerem je lokalni voznik vsako jutro razvažal mleko. Prepojena kabina in besede voznika, da nič ne smrdi tako kot z mlekom polit avtomobil, so ga spodbudile k iskanju rešitve za neprijetne vonjave v avtomobilu.

Kako deluje naš nos in kaj je vonj?

Pogoj, da neka spojina sploh odda močan vonj, je velika sposobnost hlapnosti. To ji omogoča predvsem majhna molska masa spojine in njena dobra topnost v nosni sluznici. Vonj zaznamo tako, da posamezne hlapne spojine v celicah naše sluznice aktivirajo določene receptorje za kemične dražljaje. To natančno kemično analizo iz nosu dobijo možgani, ki si zapomnijo določene kombinacije kemičnih dražljajev, ki aktivirajo vonjalne receptorje, ter jih povežejo z objekti, snovmi in posledicami, iz katerih vonj izvira. Od tu pride tudi do reakcije na vonj, ki nas lahko privlači, odbija in celo razdraži. Tako tudi definiramo dve ključni razliki povezani z vonjem: dišeče in smrdeče stvari.

V.P.