Kje končajo pripomočki za prvo pomoč?

(Ne)racionalnost?

Sterilni pripomočki za prvo pomoč morajo imeti naveden datum uporabnosti od začetka leta 2005. Prej tega datuma niso imeli in škatle s pripomočki za prvo pomoč so bile praktično uporabne celo dobo, dokler je bil avtomobil v uporabi – če seveda uporabnik ni uporabil v škatlo vloženih pripomočkov.

Z novimi predpisi – sedaj vsebino škatel za prvo pomoč opredeljuje pravilnik o delih in opremi vozil – je bil uveden tudi datum uporabnosti sterilnih pripomočkov. Seveda ne gre zanikati skrbi za uporabnost pripomočkov za prvo pomoč, kar je njihov osnovni namen, a očitno so se za tem skrivali tudi še drugi interesi, še zlasti izdelovalcev in prodajalcev tovrstnih pripomočkov. Predpis o dobi trajanja namreč pomeni, da morajo lastniki avtomobilov in tudi drugih motornih vozil na vsakih pet let zamenjati sterilne pripomočke za prvo pomoč, kar je seveda voda na mlin ali bolje rečeno denar v denarnicah izdelovalcev in prodajalcev pripomočkov za prvo pomoč, pa seveda tudi države, ki pristavi svoj lonček s pobiranjem davka na dodano vrednost, posledično pa tudi drugih davkov (na primer na dobiček izdelovalcev in prodajalcev).

Pri vsem skupaj gre za kar velike denarje. V Sloveniji je bilo konec leta 2014 registriranih 1.092.670 osebnih avtomobilov. To pomeni, da mora vsako leto 218.534 lastnikov avtomobilov nabaviti novo škatlo za prvo pomoč. Običajna cena je približno 12 evrov, z raznimi kuponi ali ob akcijskih prodajah jo lahko kupite ceneje. Če upoštevamo, da je cena najmanj 7 evrov, to pomeni, da lastniki avtomobilov v enem letu odštejejo za nakup kompletov prve pomoči 1.529.738 evrov, torej več kot milijon in pol evrov. V petih letih pa to pomeni skupno vrednost 7,65 milijona evrov.

Če je iztržena cena večja samo za evro, to pomeni več kot dodaten milijon evrov.

A pustimo vnemar finančno plat, temveč se raje vprašajmo, kje končajo vsi neuporabljeni sterilni obliži, povoji in komprese, ko jim poteče rok trajanja. Po vseh pravilih bi jih morali zavreči, pri čemer ni niti povsem jasno, med katere odpadke jih lahko odvržete. A vsak obliž oziroma povoj je samostojno zapakiran in ima na ovojnici tudi odtisnjen datum uporabe. Nedvomno bi lahko obliže in povoje uporabili pred iztekom njihove uporabnosti v raznih medicinskih ali negovalnih ustanovah, kjer potrebujejo veliko tovrstnih obližev in povojev. Težava je zgolj, da nimamo organiziranih tovrst-nih zbirnih centrov oziroma zbiralnih mest, kjer bi uporabniki lahko oddali še uporabne obliže in povoje. A očitno smo tako bogati, da se s tem ne želi nihče ukvarjati in raje vse obliže in povoje zavržemo, kot da bi jih uporabili. Saj jih tako ali tako plačajo uporabniki, zaslužijo pa izdelovalci, trgovci in s pobranim davkom tudi država. In krog (ne)racionalnosti je sklenjen! Logično bi tudi bilo, da bi uporabniki lahko v škatli za prvo pomoč zamenjali zgolj pripomočke, ki jim je potekel rok trajanja, saj so nekateri pripomočki uporabni tudi dlje kot pet let. A takšen menjalni komplet boste zaman iskali pri trgovcih, če pa obliže, povoje in komprese kupite posamično, pa se zna zgoditi, da so dražji kot celoten komplet prve pomoči. Zato mnogi kupijo kar nov komplet prve pomoči in se s tem izognejo vsem težavam, to pa je seveda voda na mlin in dobiček v žepu izdelovalcev in prodajalcev kompletov prve pomoči.

Datum veljavnosti: neskladje

Pravilnik o delih in opremi vozil določa, da morajo imeti sterilni pripomočki za prvo pomoč veljaven rok uporabe. Kako mora biti rok uporabe označen, pa ni zapisano. Če pogledate komplete za prvo pomoč, so ti praviloma oviti v prozorno folijo, na kompletu pa je majhen tiskan listek z opisom vsebine in napisanim datumom veljavnosti. Zanimivo je, da je praviloma datum veljavnosti napisan do meseca natančno, na primer do maja 2017, medtem ko imajo sterilni deli na embalaži odtisnjen do dneva natančen datum uporabnosti.

Logično bi bilo, da sta ta datuma skladna. Če nista skladna, je v skladu s pravilnikom o delih in opremi vozil, merodajen datum na sterilnih pripomočkih – vsaj tako izhaja iz določil pravilnika.

Kaj mora vsebovati komplet za prva pomoč?

V vsakem motociklu ali avtomobilu mora biti tudi komplet s pripomočki za nudenje prve pomoči.

Pravilnik o delih in opremi vozil v posebni prilogi natančneje določa, kaj mora vsebovati komplet za prvo pomoč.

Komplet za prvo pomoč v avtomobilih sestavljajo: trije sterilni prvi povoji, tip 2 (10 cm x 4 m), sterilen prvi povoj, tip 3, (12 cm x 5 m), sterilen aluplast za opekline 9 x 15 cm, sterilen aluplast za opekline 50 x 80 cm, deset sterilnih kompres 5 x 5 cm, šest sterilnih kompres 10 x 10 cm, dva povoja iz raztegljive tkanine 8 cm x 4 m, povoj iz raztegljive tkanine 10 cm x 4 m, tri trikotne rute 100 x 100 x 140 cm, štiri rokavice (SIST EN 455-1 in 2), zaščitna folija za umetno dihanje, dvostransko metalizirana folija 210 x 160 cm, debelina najmanj 12 µm, škarje (z zaobljeno konico), pet obližev z blazinico 10 x 8 cm, obliž 2 cm x 5 m, navodila za nudenje prve pomoči in seznam vsebine.

Komplet za prvo pomoč mora biti shranjen v embalaži, ki ščiti vsebino pred poškodovanjem, nečistočo in vodo. Material, iz katerega je embalaža izdelana, ne sme vplivati na kakovost vsebine, ki je shranjena v njej, mora biti odporen proti vplivom goriv, ki se uporabljajo v motornih vozilih, proti temperaturnim spremembam in proti vlagi. Če je embalaža izdelana iz materiala, ki lahko korodira, mora biti zaščitena proti koroziji.

Embalaža mora imeti zadostno trdnost, njeni robovi in ogli ne smejo biti ostri, ampak zaobljeni. Pokrov mora biti mogoče zapreti in zavarovati proti nehotenemu odpiranju (lahko tudi s plombiranjem), pri odpiranju pa ga mora biti mogoče preklopiti do podlage, na kateri embalaža stoji.

Na pokrovu (zgornjem delu) embalaže mora biti oznaka proizvajalca in napis: »Komplet za prvo pomoč – za motoriste« oziroma »Komplet za prvo pomoč – za avtomobiliste«.

Oblika embalaže kompleta za prvo pomoč za motoriste ni predpisana. Lahko je izdelana iz impregniranega oziroma plastificiranega platna.

Embalaža kompleta za prvo pomoč za avtomobiliste mora biti izdelana iz trdnejšega materiala. Imeti mora obliko škatle z zunanjimi merami tlorisa 255 mm ± 2 mm x 166 mm ± 2 mm, njena višina v zaprtem stanju pa mora biti 80 mm ± 2 mm. Pokrov lahko prekriva stranske stene (15 mm ± 1 mm) in ima lahko največje mere 264 mm ± 3 mm x 175 mm ± 3 mm. Debelina stene naj ne presega 3 mm.

Vsebina mora biti v embalaži zložena tako, da se pri odprtem pokrovu in nagibu embalaže do 30°, ne raztrese iz embalaže.

Seznam vsebine in navodilo za nudenje prve pomoči morata biti v slovenskem jeziku.
V seznamu vsebine mora biti na prvem mestu napisan napotek, da je treba vsak porabljen ali manjkajoči del takoj nadomestiti.

Kot navodilo za nudenje prve pomoči se uporabi zloženka »Najnujnejši ukrepi prve pomoči, navodila za laike«, ki jo izdaja Rdeči križ Slovenije oziroma neko drugo strokovno verificirano navodilo.

Komplet za prvo pomoč mora biti higiensko vzdrževan, zahtevani sterilni materiali pa v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe ter nazivom in ostalimi podatki v slovenskem jeziku.
V vozilu se lahko se uporabljajo tudi kompleti za prvo pomoč, izdelani v tujini, ki odstopajo od zahtev te priloge glede velikosti in oblike embalaže ter napisa na njej, pod pogojem, da ta embalaža ustreza zahtevam glede kakovosti in trdnosti, vsebina kompleta pa mora ustrezati določbam slovenskega pravilnika.