1987
+386 1 530 53 53
Uporaba zimskih pnevmatik je bila v letošnji zelo mrzli zimi še kako priporočljiva, a s pričakovanimi višjimi temperaturami bodo letne pnevmatike spet bolj priporočljive na kolesih naših avtomobilov. 15. marec je tudi datum, ki ga je zakonodajalec pri nas predvidel kot tistega, po katerem na avtomobilih ni treba več imeti zimske opreme – če na cestah ni zimskih voznih razmer. Čas menjave zimskih pnevmatik za letne je seveda tudi pravi čas, da razkrijemo, kako so se odrezale letne pnevmatike na našem testu. Tokrat smo pod drobnogled vzeli 31 pnevmatik: 16 letnih pnevmatik dimenzije 195/65 R 15 V za manjše avtomobile, pa tudi 15 pnevmatik dimenzije 215/65 R 16 H, ki so posebej namenjene cestnim terencem in na to opozarjajo tudi s svojo oznako.
Kdor malce podrobneje spremlja opremljenost novih avtomobilov, je nedvomno opazil, da izdelovalci avtomobilov ponujajo vse več avtomobilov z velikimi pnevmatikami: pnevmatike premera 16 palcev so pri marsikaterem avtu del serijske opreme, 17 in 18 palčne pnevmatike so na voljo za doplačilo ali kot del boljše opreme. Zakaj potem v našem testu pnevmatike s premerom 15 palcev? Zato, ker so pnevmatike tega premera še vedno najbolj iskane na trgu, kajti novih pnevmatik ne kupujejo lastniki novih avtomobilov, temveč lastniki vsaj nekaj let starih avtov – in tedaj so bile 15 palčne pnevmatike del serijske opreme. Ponudba teh pnevmatik je velika – od pnevmatik uveljavljenih znamk do cenovno zelo ugodnih pnevmatik. Tokrat smo pregledali lastnosti pnevmatik znanih znamk, odrekli pa smo se preskušanju pnevmatik z eksotičnimi imeni, ker smo že v preteklosti ugotovili, da ima večina slabe lastnosti in da so na trgu le kratek čas – potem jih izdelovalci zamenjajo s pnevmatikami drugačnih oznak.
Z našim tokratnim testom pnevmatik za cestne terence pa smo sledili razmeram na trgu. Cestni terenci so vse bolj priljubljeni, na cestah jih je vse več in seveda mora vse več lastnikov takšnih avtov kupiti nove pnevmatike. Tudi izdelovalci pnevmatik so seveda zaznali spremenjene razmere na trgu in kupcem ponujajo pnevmatike, ki so posebej razvite za uporabo na cestnih terencih. Praviloma velja, da so razvojniki pri njihovi zasnovi upoštevali, da cestni terenci večino voženj opravijo po asfaltnih cestah, le poredko pa zaidejo na makadam, gorsko cesto, makadam ali celo brezpotje. To je upoštevano tudi v zasnovi pnevmatik, saj so razvite predvsem za vožnjo po asfaltnih cestah, a delno tudi za vožnjo zunaj asfaltnih cest. Seveda pa so tudi lastniki cestnih terencev, ki nikoli ne zapeljejo z asfaltnih cest – ti seveda lahko brez omejitev kupijo pnevmatike za osebne avtomobile, paziti morajo le na to, da so (ob ustrezni dimenziji seveda) ustreznega hitrostnega razreda in da imajo ustrezno nosilnost, ki je izražena v številki za dimenzijo.
Dimenzija 195/65 R 15 V (klikni za ogled večje tabele)
Pnevmatike dimenzije 195/65 R 15 sodijo med najbolj prodajane, saj jih uporabljajo številni avtomobili nižjega srednjega razreda, ponudba pnevmatik v tej dimenziji pa je zelo pestra, saj praktično ni izdelovalca, ki ne bi imel v svoji ponudbi pnevmatike te dimenzije. 16 različnih pnevmatik hitrostnega razreda V (do 240 km/h) smo preskusili z avtomobilom VW golf. Pet pnevmatik je dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, deset pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, le ena pnevmatika pa je dobila oceno pomanjkljivo in je priporočljiva z določenimi omejitvami. Takšen rezultat gre tudi na račun izbire pnevmatik, saj nismo preskusili izdelkov neznanih znamk z daljnega vzhoda, čeprav jih je na trgu veliko, vendar pa zelo hitro prihaja do menjav izdelkov ali imen in je težko predvideti, če bodo ob objavi rezultatov pnevmatike v večji količini še na voljo kupcem.
Med najboljšimi petimi pnevmatikami so izdelki uveljavljenih znamk Bridgestone, Continental, Goodyear in Pirelli, ob njih pa še pnevmatika znamke Esa Tecar – to je pnevmatika, ki jo predvsem za združenje švicarskih vulkanizerjev izdeluje eden od znanih izdelovalcev pnevmatik. Vseh pet pnevmatik se je izkazalo s svojo uravnoteženostjo pri vseh lastnostih. Nekoliko je izstopala le Continentalova pnevmatika contipremiumcontact 5, ki je imela ob svoji uravnoteženosti tudi najboljše lastnosti na mokri cesti.
Za peterico najboljših sta se uvrstili Nokianova pnevmatika line in Dunlopova pnevmatika sport blueresponse, ki sta najboljšo oceno izgubili zaradi lažjih slabosti na mokri cesti, kar je seveda vplivalo tudi na skupno oceno. Ob tem pa ne gre spregledati, da se je Dunlopova pnevmatika med vsemi izkazala z najboljšimi lastnostmi na suhi cesti. Lažje slabosti na mokri cesti smo ugotovili tudi pri Vredesteinovi pnevmatiki sportrac 5, ki pa je za najboljšimi zaostala tudi s svojimi lastnostmi na suhi cesti.
Z dobrimi lastnostmi tako na suhi kot na mokri cesti sta se izkazali dve pnevmatiki z daljnega vzhoda, obe pa sta dobili oceno zadovoljivo zaradi večje obrabe, kar kaže, da pri obeh pnevmatikah niso najbolje rešili tipičnega nasprotja med lastnostmi na mokri cesti in obrabo. Gre za pnevmatiki aeolus precision ace2 AH03 in maxxis premitra HP5. Obe pnevmatiki sta na novo razviti, s svojimi lastnostmi pa kažeta, da so se pri njunem snovanju oprli na znanje, ki sta ga oba izdelovalca dobila s svojo prisotnostjo na evropskem trgu. Aeolus je znamka v lasti kitajske družbe ChemChina, ki je leta 2015 postala lastnik italijanskega Pirellija, s tem pa je seveda prišla tudi do vsega znanja, ki ga ima ta uveljavljeni italijanski izdelovalec pnevmatik. Podobno je s pnevmatikami znamke Maxxis, ki imajo svoje poreklo na Tajvanu in v Indoneziji, razvoj pnevmatik za evropski trg pa poteka v njihovem novem razvojnem centru na Nizozemskem.
Večjo obrabo imajo tudi Kumhove pnevmatike, ki pa imajo ob tem tudi lažje slabosti na mokri cesti.
Nekaj slabosti na mokri cesti smo ugotovili tudi pri Michelinovi pnevmatiki energy saver+ in pri Savini pnevmatiki intensa HP, a za razliko od drugih se ti dve pnevmatiki lahko pohvalita z zelo majhno obrabo oziroma velikim številom prevoženih kilometrov.
Hankookova pnevmatika ventus prime 3 K125 se je tudi dokaj slabo odrezala na mokri cesti, ima pa dobre lastnosti na suhi cesti. Drugače je s Semperitovo pnevmatiko comfort-life 2, ki nima slabosti samo na mokri cesti, temveč tudi na suhi.
Edina pnevmatika, ki je dobila oceno pomanjkljivo, je bila GT radialova pnevmatika champiro FE1, ki je bila izmed vseh najslabša na mokri cesti, prav tako pa se ni izkazala na suhi cesti.
Kolikšne so razlike?
Pri zaviranju na suhi cesti (od hitrosti 100 km/h do zaustavitve) je bila razlika med najboljšo – Maxxisovo in najslabšo – Semperitovo pnevmatiko več kot 5 metrov. Pri zaviranju na mokrem (od hitrosti 80 km/h do 20 km/h) so razlike od 5 do 11 metrov, odvisno od podlage, pri prečnem splavanju so razlike do 14 odstotkov, pri vzdolžnem splavanju celo do 30 odstotkov. Razlika pri porabi goriva med najboljšo in najslabšo pnevmatiko je do 5,3 odstotka oziroma 3 decilitre goriva na 100 km. Bistveno večje so razlike pri obrabi oziroma številu prevoženih kilometrov: najslabša Maxxisova pnevmatika ne prevozi niti polovice razdalje kot jo prevozi najboljša Michelinova pnevmatika, v primerjavi s povprečno prevoženo razdaljo vseh pnevmatik najslabša prevozi le 69 odstotkov povprečne razdalje. Število prevoženih kilometrov je seveda odvisno od konfiguracije cest, načina vožnje, vremenskih razmer, a za lažjo predstavo o razlikah naj povemo, da je bila povprečna prevožena razdalja nekaj več kot 30.000 km. Najboljša pnevmatika lahko prevozi 43.000 km, najslabša komaj 20.000 km.
Kaj povedo oznake na pnevmatikah?
Marsikateri kupec se sprašuje, ali se lahko zanese na podatke o lastnostnih pnevmatike, ki jih prebere na nalepki, ki jo mora imeti vsaka pnevmatika. Bralci Motorevije veste, da se na to ne gre zanašati, ker te oznake izmeri vsak izdelovalec sam, nadzor nad izmerjenimi podatki pa je pomanjkljiv ali ga celo ni, prav tako pa ni dorečen sistem kaznovanja tistih, ki uporabljajo nepravilne podatke. V tabeli z rezultati našega testa pnevmatik so navedene tudi oznake na nalepki na pnevmatiki za porabo goriva, oprijem na mokrem in glasnost. Najpomembnejša je seveda oznaka za oprijem na mokrem – večina pnevmatik ima najboljši oznaki A in B, le dve imata oznako C. Pri našem preverjanju oznak smo ugotovili, da jih približno polovico ustreza dejanskemu stanju, tretjina pnevmatik ima do 10 odstotkov slabše lastnosti kot so navedene na oznaki. Največje negativno odstopanje – 14 odstotkov slabše lastnosti – smo ugotovili pri Hankookovi pnevmatiki. Pri dveh pnevmatikah – Savini in Semperitovi – pa smo ugotovili, da imata boljše lastnosti na mokri cesti kot je zapisano na nalepki.
Primerjava z rezultati lanskega testa
Kako hitro se spreminjajo lastnosti pnevmatik – izdelovalci imajo za to veliko možnosti, najbolj enostavna je sprememba zmesi na tekalni površini –, dokazuje primerjava tokratnega testa z rezultati lanskega testa, ko smo preskusili 10 mm ožje pnevmatike, torej dimenzije 185/65 R 15 v hitrostnem razredu H. Lani je bila najboljša Vredesteinova pnevmatika, ki pa ima sedaj očitno novo zmes in se je odrezala bistveno slabše. Lani nismo objavili rezultatov za Pirellijevo pnevmatiko, ker smo ugotovili velike razlike v kakovosti med izdelki romunske in turške tovarne. Tokrat teh razlik nismo zaznali, Pirellijeva pnevmatika pa se je izkazala s svojimi dobrimi lastnostmi. Bolje kot lani se je izkazala Bridgestonova pnevmatika na račun spremenjene gumene zmesi na tekalni površini.
Continentalova in Goodyearova pnevmatika sta tudi letos potrdili svoja lanska dosežka – obe sta bili dobri že lani.
Svoje dosežke so potrdile tudi Michelinova, Semperitova in Savina pnevmatika – vse so tako lani kot letos dobile oceno zadovoljivo, a s to razliko, da je imela Semperitova pnevmatika tokrat slabosti tudi na suhi cesti – lani le na mokri, Savina pnevmatika pa je lani oceno zadovoljivo dobila zaradi lastnosti na suhi cesti, letos pa zaradi lastnosti na mokri cesti.
s
Slabše kot lani so se ob že omenjeni Vredesteinovi pnevmatiki izkazale še Nokianova, Dunlopova in Kumhova pnevmatika – vse so imele tokrat nekoliko slabše lastnosti na mokri cesti, Kumhova pnevmatika pa je imela tudi veliko obrabo.
Vse te razlike lahko razložimo s tem, da je konkurenčni boj na trgu še zlasti pri manjših dimenzijah pnevmatik izjemno oster, izdelovalci pnevmatik pa stalno iščejo možnosti, kako bi pri izdelavi prihranili kakšen evro. Gre pač za igro velikih številk, prihranek evro na pnevmatiko pri izdelavi nekaj milijonov pnevmatik na leto pomeni prav toliko milijonov evrov.
Dimenzija 215/65 R 16 H (klikni za ogled večje tabele)
Pnevmatike dimenzije 215/65 R 16 uporabljajo številni avtomobili, med njimi tudi vse več cestnih (ali športnih) terencev in križancev. Delitev avtomobilov na običajne in terenske (večja odmaknjenost od tal, višje sedenje) so zaznali tudi izdelovalci pnevmatik, ki ob običajnih pnevmatikah ponujajo tudi pnevmatike, ki s svojo oznako kažejo, da so namenjeni cestnim terencem. Pri zasnovi teh izdelkov naj bi konstruktorji upoštevali, da se ti avti lahko kdaj pa kdaj zapeljejo tudi z asfaltnih cest ali pa čez kakšno večjo neravnino, na primer obcestni robnik. Na našem tokratnem testu, ki smo ga opravili s VW tiguanom, smo preverili lastnosti 15 pnevmatik, ki so vse namenjene uporabi na cestnih terencih in imajo tudi takšne oznake. Nekateri izdelovalci pnevmatik (na primer Continental in Dunlop) nimajo posebnih pnevmatik za cestne terence, seveda pa lahko lastniki na avto namestijo običajne pnevmatike ustrezne dimenzije, hitrostnega razreda in nosilnosti.
Naš test teh pnevmatik je potekal po enakih merilih kot jih uporabljamo za preskus letnih pnevmatik – njihovih terenskih zmogljivosti nismo preverjali, saj se večina uporabnikov večinoma vozi po asfaltnih cestah. Smo pa preverili lastnosti šestih pnevmatik – tistih, ki so označene z oznako M+S – na snegu, da bi ugotovili, če so primerne za uporabo pozimi. Ta ocena seveda ni zajeta v skupni oceni, saj gre za test letnih pnevmatik, so pa rezultati zelo zanimivi – več o tem v nadaljevanju.
Dve pnevmatiki sta se izkazali s svojimi dobrimi lastnostmi in sta dobili oceno dobro – zelo priporočljivo. Enajst pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo in je njena uporaba priporočena z omejitvami, ena pnevmatika pa je dobila slabo oceno in njena uporaba ni priporočljiva.
Najbolje sta se izkazali pnevmatiki goodyear efficientgrip SUV in cooper zeon 4XS sport, ki sta se izkazali s svojimi uravnoteženimi lastnostmi na vseh področjih, pri čemer je Goodyearova pnevmatika še za korak pred Cooperjevo, obe pa pred vsemi ostalimi. Znamka Goodyear je seveda slovenskim porabnikom dobro znana, drugače pa je z znamko Cooper. Gre za ameriškega izdelovalca, ki je znan po svojih pnevmatikah za terenske avtomobile, pred časom pa je prevzel angleškega izdelovalca pnevmatik Avon in si s tem bolj na široko odprl tudi vrata evropskega trga.
Med enajstimi pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, je v ospredju Nokianova pnevmatika line SUV. Na mokrem je bila zelo blizu oceni dobro – ni je dosegla zaradi nekoliko daljše zavorne poti in malenkost slabšega bočnega oprijema, oceno zadovoljivo pa je dobila tudi zaradi nekoliko večje porabe goriva.
Oceno zadovoljivo so dobile tudi Firestonova, Pirellijeva in Semperitova pnevmatika – vse zaradi slabosti na mokri cesti. To velja tudi za naslednjih pet pnevmatik: Generalovo, Apollovo, Hankookovo, BF Goodrichovo in Bridgestonovo, toda njihove slabosti na mokri cesti so bile še nekoliko bolj izrazite, še zlasti pri bočni vodljivosti.
Uniroyalova in Barumova pnevmatika sta oceno zadovoljivo dobili zaradi svojih nekoliko slabših lastnosti na suhi cesti.
Negativno sta izstopali Michelinova pnevmatika latitude tour HP in Yokohamina geolandar SUV – obe zaradi slabih lastnosti na mokri cesti. Michelinova pnevmatika ima precej daljšo zavorno pot in slabši bočni oprijem od večine pnevmatik, zato je dobila oceno pomanjkljivo. Še bistveno slabše se je odrezala Yokohamina pnevmatika, ki ima na mokrem zelo slabe lastnosti in je zato tudi dobila slabo oceno.
Razlike
Številke v tabeli razkrivajo dejanske razlike. Tako je na primer razlika v zavorni razdalji na suhi cesti skoraj 6 metrov med najboljšo Cooperjevo pnevmatiko in najslabšo Yokohamino. Še večje so razlike v zavorni poti na mokri cesti – od 10 do 17 metrov, pri čemer velja upoštevati, da je zavorna pot na mokrem merjena z manjšo začetno hitrostjo (80 km/h) kot na suhi cesti (100 km/h) in do hitrosti 20 km/h (zaradi vpliva ABS) kot na suhi cesti (do zaustavitve). Najslabša pnevmatika splava že pri 15 km/h nižji hitrosti kot najboljša, njen bočni oprijem je bistveno slabši.
Tudi pri teh pnevmatikah smo preverili, če se kupci lahko zanesejo na oznake na pnevmatikah za oprijem na mokrem, a smo ugotovili, da tudi tu prihaja do precejšnjih odstopanj – štiri pnevmatike imajo prenizko oznako, štiri imajo ustrezno, ostale – od tega dve z močnim odstopanjem – s svojimi lastnostmi ne dosegajo napisane ocene.
Pri porabi goriva je bila razlika zajetnih 7,5 odstotka, kar pomeni, da je poraba goriva Nokianove pnevmatike 5 decilitrov na 100 km večja kot pri BF Goodrichovi pnevmatiki, ki porabi najmanj goriva.
Povprečna doba trajanja je prevoženih 34.000 kilometrov, razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pa je več kot 20.000 kilometrov.
Oznaka M+S – primerne pnevmatike za zimo?
Šest izmed preskušenih 15 pnevmatik ima na boku vtisnjeno oznako M+S (oznaka za mud in snow, blato in sneg). To po slovenskih predpisih pomeni, da veljajo za zimske pnevmatike in da je po črki zakona dovoljena njihova uporaba tudi v zimskih voznih razmerah. Pa je res tako? Preverili smo nekatere lastnosti (zavorno pot in oprijem, ne pa tudi bočnega oprijema) vseh šestih pnevmatik na snegu in ugotovili, da njihove lastnosti še zdaleč ne dosegajo lastnosti, kot jih imajo zimske pnevmatike. Le dve pnevmatiki (Barumova in Generalova) sta na snegu dobili oceno zadovoljivo, ena (Michelinova) pomanjkljivo, tri pnevmatike (Goodyearova, Hankookova, Yokohamina) pa oceno slabo. Izdelovalci oznako M+S opravičujejo s tem, da imajo pnevmatike vgrajene lamele za boljši oprijem na snegu, toda na testu so bile tudi pnevmatike s prav tako vgrajenimi lamelami, a brez oznake M+S. Kot je znano, ne obstaja pravilo, kdaj je lahko pnevmatika označena z oznako M+S – to je prepuščeno izdelovalcem pnevmatik. Ti so prvotno zamisel, da s to oznako označijo grobo profilirane pnevmatike za vožnjo po brezpotju (off road) in snegu, povsem izničili. V načelu naj bi oznaka M+S na pnevmatikah za cestne terence dokazovala, da so pnevmatike primerne tudi za vožnjo po neutrjenih cestah, ne pa tudi na snegu – a to je zgolj nepisano pravilo, ki pa lahko zavede uporabnike.
Kdor se je že kdaj vozil z avtom s takšnimi pnevmatikami po zasneženi cesti, dobro ve, kaj se zgodi: če ima avto štirikolesni pogon, se morda še pripelje v klanec, pa še tedaj ima precej dela zaradi slabše bočne stabilnosti in avto drsi postrani, velike težave pa ima pri vožnji po klancu navzdol, saj pnevmatike ne zagotavljajo dobrega oprijema pri zaviranju – pri tem tudi štirikolesni pogon ne pomaga.
Prav zato pri izbiri pnevmatik za vožnjo pozimi osrednje merilo ne sme biti oznaka M+S, temveč vsaj znak snežinke, ki dokazuje, da gre za pnevmatike, ki so primerne tudi za zimske vozne razmere. Predvsem pa: kdor kaj da na svojo varnost (in varnost drugih), tudi na cestnem terencu pozimi uporablja prave zimske pnevmatike dobre kakovosti – katere so to, lahko preveri v AMZS testu zimskih pnevmatik.
Vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti? Bistveno daljša zavorna pot!
Marsikdo se tudi poleti vozi z zimskimi pnevmatikami – zaradi različnih vzrokov. Eden izmed njih je izraba zimskih pnevmatik do konca. Po naših predpisih veljajo zimske pnevmatike za zimsko opremo, če imajo vsaj 3 mm globoke kanale, za letne pnevmatike pa je najmanjša globina kanalov 1,6 mm. Upošteva se globina profila na sredinskih vzdolžnih kanalih.
Toda vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti ima nevarne pasti, še zlasti pri zaviranju, pa tudi pri vodljivosti. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi pnevmatikami vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, avto z zimskimi pnevmatikami pa ima tedaj še hitrost 31 km/h.
Kako se je zaleteti v stoječ avto s hitrostjo več kot 30 km/h, seveda ni treba razlagati, pa tudi ne, kolikšni stroški nastanejo zaradi trka – da o morebitnih poškodbah sploh ne govorimo. Varčevanje s pnevmatikami se nikakor ne splača!
Sistemi za merjenje tlaka pnevmatik: posredni in neposredni sistemi
Od 1. novembra 2014 morajo biti vsi novi avtomobili serijsko opremljeni z merilnikom tlaka v pnevmatikah, ki voznika z opozorilno lučko na instrumentni plošči opozori, da ima vsaj ena pnevmatika premajhen tlak. Kot smo v Motoreviji podrobno pisali, poznamo posredne in neposredne sisteme merjenja tlaka. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Posredni deluje ob pomoči ABS tipal, ki so seveda tudi serijsko vgrajena v avtomobil, toda meritev tlaka ni tako hitra in natančna kot pri neposrednih sistemih. Ti uporabljajo posebna tipala, ki so nameščena na platišče in segajo v notranjost pnevmatike. Napako v tlaku zaznajo hitreje in natančneje, voznik pa na instrumentni plošči dobi natančen podatek o tlaku v vsaki od štirih pnevmatik na avtomobilu. Pomanjkljivost teh tipal je njihova cena – nekaj deset evrov za vsako tipalo, ob vsaki menjavi pnevmatik pa je treba tipala tudi ustrezno kalibrirati ali celo zamenjati, zato traja menjava pnevmatik precej dlje kot pri posrednem sistemu. Zato se je ob nakupu avtomobila dobro pozanimati, kateri sistem nadzora tlaka je vgrajen v avto, saj menjava sistema pozneje ni mogoča.
Pomembna je tudi nosilnost: oznaka pnevmatike
Na avtomobilu morajo biti nameščene letne pnevmatike, ki so skladne zapisanim v izjavi o skladnosti (homologaciji). Upoštevati je treba dimenzijo pnevmatike (širina, prečni presek, premer, na primer 195/65 R 15 pomeni, da je pnevmatika široka 195 mm, višina pnevmatike je 65 odstotkov širine, njen premer je 15 palcev), hitrostni razred (letna pnevmatika mora biti najmanj predpisanega hitrostnega razreda, lahko pa je višjega razreda: če je zahtevan hitrostni razred H – do 210 km/h, je pnevmatika lahko tudi hitrostnega razreda V – do 240 km/h, ne sme pa biti nižjega razreda, na primer T – do 190 km/h. Prav tako je pomembna oznaka dovoljene nosilnosti pnevmatike, ki je zapisana za dimenzijo pnevmatike. Običajno imajo pnevmatike za osebne avtomobile predpisano nosilnost 91 – do 615 kg. Če imajo pnevmatike večjo nosilnost od predpisane, imajo praviloma trše bočnice, kar vpliva na slabše udobje med vožnjo. Pnevmatike za terenske avtomobile imajo običajno indeks nosilnosti 98 – do 750 kg ali 102 – do 850 kg.
