Tista druga Kalifornija

Kalifornija je sinonim za ležerni ameriški način življenja, dom surferjev, hipijev in filmskih zvezd. A obstaja še ena, bolj pristna, mehiška Kalifornija; ta kot dolg polotok štrli skoraj 1300 kilometrov daleč proti jugu vzporedno z obalo celinske Mehike. Baja California je pretežno divja, neokrnjena in le redko poseljena, obiskovalcem pa ponuja divjo lepoto, vroče sonce in dve morji – Tihi ocean na eni ter Korteško morje na drugi strani.

Ob glavni vaški ulici mehiške vasice Todos Santos, kakšno uro vožnje od turističnega San Jose del Cabosa, stoji Hotel Calfornia. Domačini razlagajo, da je Don Felder prav v tem hotelu napisal legendarni Eaglesov štiklc Hotel California, čeprav ga seveda ni. A sliši se dobro – fotoaparati veselo škljocajo pročelje hotela, pred vrati se ustavljajo bikerji, v taverni mariačiji brenkajo svoje viže turistom. Mehiška razglednica.

Baja California je kalifornijski polotok, ki sega od Tijuane na ameriško-mehiški meji na severu do Los Cabosa na jugu – 1202 kilometra pretežno puš-čavske pokrajine z dokaj redko posejanimi naselji. Če prek Baje Californie letiš ponoči, je z letala videti kot črna lisa, brez luči mest in naselij, skoraj brez sledi za človekom.

Na skrajnem jugu Baje Californie je povsem drugače; tam je luči, civilizacije in hotelov preveč. Los Cabos, del obale med San Jose del Cabo in Cabo San Lucasom, je razvito turistično območje, ki od spredaj in od zadaj streže predvsem (premož-nim) ameriškim turistom – ti v prestižnih hotelih preživljajo svoje fantovščine, dekliščine, medene tedne in počitnice. Cabo San Lucas je od blizu videti kot Mallorca ali Ibiza, le da turistom zvečer tekilo točijo mehiški in ne španski natakarji.

A ležanje ob hotelskem bazenu in srkanje ohlajenih margarit je ob vsem drugem, kar ponuja Baja California, izguba časa. Spektakularna puščavska pokrajina, posejana s kaktusi, se ob obali spremeni v neskončne peščene plaže, ki jih obliva tropsko toplo morje. Korteško morje (Sea of Cortez) je po zagotovili morskih biologov z živ-ljenjem najbogatejše morje na svetu; legendarni morski ra-ziskovalec Jacques Cousteau je Korteško morje poimenoval kar “svetovni akvarij”. Nič čudnega, da je v obmorskih mestecih toliko ponudnikov potapljanja, ribolova, opazovanja kitov, želv, delfinov in še česa: če vas zanima morsko življenje, vam v Baji Californiji ne more biti dolgčas.

A tudi če se v morju ne počutite najbolj lagodno – nenazadnje je ob vsem ostalem morskem življenju v morju tudi veliko morskih psov –, Baja California ponuja veliko zanimivega za avanturiste. Če radi raziskujete izza volana avtomobila, južni del Baje ponuja nekaj urejenih glavnih cest in mrežo peščenih in prašnih stez, ki vodijo na skrite plaže, odročne vasice ali v kamnita gričevja. Dober zem-ljevid je nujen pripomoček, prav tako znanje vsaj kakšne španske besede, če ne veš več, kod in kam. Predvsem pa velja biti na zaprašenih peščenih stezah previden in ne prehiter; v sipek puščavski pesek se kaj hitro lahko vkoplješ tudi z avtom, ki ima sodoben štirikoles-ni pogon. Domačini se naokoli prevažajo večinoma v zdelanih ameriških pickupih, če pa vidiš avto na eni od neskočnih peščenih plaž, je ta praviloma obut v zelo široke pnevmatike, ki se ne pogreznejo v pesek. Za puščavske vozne užitke lahko tak avto seveda tudi najameš. Zabavno alternativo predstavlja tudi vožnja s puščavskimi buggyji, štirokolesniki ali terenskimi motocikli – ponudnikov najema ali organiziranih voženj s puščavi prijaznimi vozili je v okolici turističnih središč ve-liko.

V Baji Californiji in še zlasti na njenem južnem delu je ved-no toplo in večinoma sončno. Glavna sezona traja od decembra do aprila, ko je povprečna temperatura ozračja med 25 in 30 stopnjami. Prijeten čas za obisk, torej, a tudi najbolj obiskan in najdražji. Poleti temperatura lahko zraste prek 40 stopinja Celzija, zato je takrat v Baji precej manj turistov, to pa pomeni tudi nižje cene. Prijeten čas za obisk je še spomladi, oktobra in novembra pa v Bajo priletijo ljubitelji športnega ribolova, saj se takrat začne sezona lova na tune, mečarice in druge velike ribe.

Baja California morda res ni enaka kot celinska Mehika, a mehiške ležernosti, pa tudi prijaznosti in ustrežljivosti domačinov je povsod veliko – kljub opaznemu ameriškemu vplivu. Zelo mehiška je seveda tudi hrana – jasno, s poudarkom na morski hrani. Izberite “taco de pescado” – v Baji so menda najboljši.

Res je, gledano iz Slovenije sta Mehika in Baja California na drugem koncu sveta; pot do tja je dolga in ne prav poceni. A če se nameravate odpraviti tako daleč, se odpravite še na kalifornijski polotok. Še bolje: odpeljite se na kalifornijski polotok. Tijuano na severu z Los Cabosom na jugu namreč povezuje povezuje 1692 kilometrov “avtoceste” Mex 1, ki v resnici ni prava avtocesta, pač pa navadna dvosmerna cesta. A prav zato vožnja po njej ni le potovanje, pač pa pravi “road trip”.