Doživetje: Zgoraj brez, a trdno na tleh

Mazda MX-5 že s svojim videzom in zasnovo kar kliče, da jo zapeljemo na gorske serpentine, ki poleg ostrih ovinkov ponujajo tudi čudovite razglede. Ko sva z boljšo polovico dobila priložnost, da jo preskusiva, sva se brez razmišljanja odločila za izlet v Posočje; da kraje, ki jih že dobro poznava in kamor se rada vračava, doživiva iz drugačne perspektive. Jubilejna različica Mazdinega kultnega roadsterja je ponudila tudi razmislek o tem, koliko avtomobila človek v resnici potrebuje ...

Po doživetja ni treba daleč: včasih moramo le spremeniti naše običajne poti in že je tu nova dogodivščina. Zakaj ne bi namesto običajne poti čez Idrijo ali Vršič v Posočje odpotovala z avtovlakom? Javni potniški promet pri nas ni prav uveljavljen in priljubljen, a potovanje skozi predor pod Koblo od Bohinjske Bistrice proti Podbrdu in naprej po Baški grapi vendarle ponuja posebno doživetje.

Roadster za poznavalce

Na avgustovsko sobotno jutro se iz Žalca odpraviva proti Bohinjski Bistrici. Na kavi v Marchéjevi restavraciji na Voklem, kjer izkoristiva AMZS članski popust, strneva prve občutke o najinem roadsterju. Anže je seveda navdušen, mene pa nizko sedenje in omejen pogled izza volana (še) nista prepričala. Morda bo vožnja z odprto streho spremenila moje mnenje. Držali za pločevinke - ali papirnate kavne lončke - si že zaslužita pohvalo.

Potovanje v 19. stoletje

Ob čakanju na žvižg strojevodje na avtovlaku v Bohinjski Bistrici si prebereva nekaj zgodovine o gradnji bohinjske železnice. Začela se je na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pri gradnji je sodelovalo 2000 delavcev, najzahtevnejši gradbeni projekt na celotni progi pa je bil prav bohinjski predor. Najprej so vrtali ročno, nato z vrtalnimi stroji. Prva lokomotiva je po progi zapeljala leta 1906.

Gradnja bohinjske železnice naj bi razburkala zaspano življenje v Bohinju in še danes se zdi, da je tako. Domačini z radovednostjo opazujejo, katera vozila je avtovlak v vas pripeljal tokrat. Ste vedeli, da so imeli Bohinjci še večje načrte – gradnjo železnice na vrh Triglava? K sreči do uresničitve tega načrta ni nikoli prišlo! Kljub temu, da bi se po cestah do Mosta na Soči pripeljala precej hitreje kot z avtovlakom, potovanje z avtovlakom skozi bohinjski predor pod Koblo in naprej po dolini reke ponuja zanimivo izkušnjo: predori, mostovi in galerije omogočajo posebno doživetje, ob katerem udobno sediš v avtu, pri tem pa ti ni treba zavijati, pospeševati in zavirati. Mimogrede: bohinjski predor je najdaljši železniški predor v Sloveniji, ki v celoti poteka po Sloveniji.

Zgoraj brez v treh sekundah

Navdušenje nad avtovlakom kmalu zamenja veter v laseh in ozke ter zavite ceste: na končni postaji v Mostu na Soči, kjer ob pomoči vzvratne kamere varno "sestopiva" iz ozkega vagona, končno poklopiva temnordečo platneno streho, ki je na vlaku ostala zaprta, saj v predorih rado kaplja. Mazda MX-5 ima verjetno najhitreje zložljivo platneno streho pod soncem: zložiš jo v manj kot treh sekundah. Velik plus.

Ob smaragdni Soči čez Vršič

Pot naju vodi proti Bovcu ob smaragdni Soči, ki s svojo čudovito barvo kar kriči po pozornosti. Najino prevozno sredstvo ukrade marsikateri pogled, a avto ni samo lep, dobro se pelje tudi po vseh levih in desnih ovinkih, ki jih kar ne zmanjka. Vršaci v kabrioletu dobijo povsem novo perspektivo. V Bovcu se izriše tipična nedostopna oblika bovškega Matterhorna, Svinjaka, pred nama se bohoti postavni Rombon, v daljavi sramežljivi Krn in mogočni Bavški Grintavec. Pred očmi se nama prikažejo vsi spomini, ki sva jih ustvarila na okoliških vrhovih med poletnimi počitnicami. Peljeva se mimo vseh prečudovitih lesenih visečih mostov, ki povezujejo bregove. Ustaviva in tudi zapeljeva se po zares posebnem mostu z dovoljeno nosilnostjo štiri tone, kar je več kot dovolj za 1079 kilogramov, kolikor tehta mazda MX-5. Pod mostom na brzicah uživajo kanuisti, na planini v daljavi pa se pasejo ovce; iz njihovega mleka izdelujejo sir trentar. Parkirava, obsediva in uživava v razkošju narave in miru.

V vasi Strmec, kjer se začne vzpon na Mangartsko sedlo in prelaz Predel, si privoščiva malico, nato se vrneva po strmi cesti proti prelazu Vršič. Vožnja na naš najvišji cestni prelaz zaradi kolone vozil s počasnimi avtodomi in počitniškimi prikolicami ter kolesarji, motoristi in pohodniki ob cesti ni prav uživaška. A tokrat naju premagovanje ovinkov po vzpenjajoči cesti v gneči ni motilo: vožnja skozi vseh 50 serpentin na Vršič in z Vršiča, kjer naju pozdravita Ajdovska deklica in Prisojnikovo okno, prehitro mine in ne manjka veliko, da vse zavoje ponoviva še enkrat.

Kultni košček avtomobilske zgodovine
Mazda MX-5 100th anniversary

Mazda MX-5 je avto za krajše izlete ob koncih tedna. Je avto, ki zbuja pozornost; popoln avto za vse, ki jim pozornost ugaja. Morda mu manjka praktičnosti in udobja, a se oddolži z voznimi lastnostmi in prvinskimi vozniškimi užitki v ostrih ovinkih gorskih serpentin. Res ima le skromnih 97 kW (132 KM) in ročni menjalnik, a Mazdin kultni roadster je najboljša reklama za staro avtomobilsko pravilo: manj kilogramov, več vozniških užitkov.

Jubilejna različica MX-5 100th anniversary, ki so jo pri Mazdi predstavili ob svoji 100-letnici, je vselej bele biserne barve z rdečo platneno streho in rdečo usnjeno notranjostjo; prav veliko jih niso naredili, morda še kakšno ujamete pri katerem od Mazdinih slovenskih trgovcev. Za 34.000 evrov, kolikor stane ta različica, dobite del avtomobilske zgodovine in veliko žlico prvinskih vozniških užitkov. Na koncu naj ponudim le še prijazen nasvet za vse bodoče voznike kabrioletov: ob sončnih dneh ne pozabite na sončno kremo, sončna očala ter baretko in ruto …